Veržej, kraj kjer je po vsej verjetnosti svojo pot začel vsak animator. No ali pa vsaj večina izmed nas.
In tudi letos je prišel čas da zopet obiščemo Usposabljanje Salezijanske Mladine. Letošnje leto pa je bilo to izobraževanje prav posebno, saj se je zgodilo prvič da ni potekalo samo za pripravnike ampak tudi za animatorje. Kar se meni zdi zelo dobro: da, pripravniki dobijo kakšne pametne nasvete iz prve roke, animatorji pa vidimo kakšne generacije prihajajo v naše vrste.
In naj povem, da so te zelo dobre.
Že prvi dan našega druženja torej v petek, se je čutilo da bo ta vikend ne pozab. Na spoznavnem večeru, so se že pletli prvi medsebojni stiki takrat še plahih udeležencev. A v obilici smeha, čas hitro mine – posvetili smo se še Gospodu, nato pa odšli spat. Sobotno jutro, je kar kmalu prebudila jutranja budnica, ki nas je vse skupaj zbrala na jutranji molitvi. Zaželel sem si, da bo dan kar se dan čudovit in moje želje so bile uslišane. Po zajtrku so sledile izobraževalne delavnice , ki so bile ločene za animatorje in pripravnike. Pripravniki so spoznavali vse 4 stebre Don Boskovega oratorija (torej dom, župnijo, šolo ter dvorišče) z skupnim uvodom Klemena Balažiča. Animatorji pa smo poslušali prvi sklop z naslovom načrtovanje, v katerem smo spoznavali kako se sploh lotiti oblikovanja idej za oratorij. Tekom dneva so pripravniki, ki so bili razdeljeni v več skupin krožili po točkah in spoznavali vse štiri stebre, animatorji pa uresničevali svoje ideje in jih poskušali kar se najbolje praktično zastaviti. Sledilo je kosilo, nato pa daljši odmor – kjer smo se udeleženci še bolj povezali. Izvedli smo še zadnji sklop tega dne. Pripravniki so ponovno krožili, animatorji pa smo prisluhnili predavanju na temo retorike. Proti večeru, je skupina animatorjev, ki je načrtovala veliko igro to tudi izvedla, kakšna je bila? Najbolje, da to vprašate kar tiste, ki se igro igrali – naj namignem, da so mi njihovi nasmehi na obrazih povedali dovolj. Zadnja stvar sobotnega dne, pa je bila molitev pred Najsvetejšim oziroma adoracija. Najbolje jo opišem z besedami enega izmed pripravnikov: »To je bla najboljša adoracija do zdej«. In res je bila, se tem besedam pridružujemo tudi ostali. Že je bila tu nedelja, pripravniki so v zadnjem sklopu ugotavljali kako se tisti štirje stebri izvajajo v njihovih mladinskih centrih, animatorji pa so imel še zadnji sklop na temo evalvacija in refleksija. Sledila je nedeljska maša, ki jo je daroval salezijanski inšpektor – mag. Marko Košnik. Po njej pa kaj kmalu kosilo.
Počasi je prihajal čas ko so se naše delegacije SMC-jev in Salezijanskih župnij morale počasi odpraviti domov. Pa ravno sedaj, ko so se spletle prve ljubezni in skala čudovita prijateljstva . Naj se vrnem na začetek, Veržej- res poseben kraj. Vsakega izmed nas, ko pogledaš – vidiš, da ga je usposabljanje vsaj malo spremenilo in navdahnilo. No, ni poseben kraj – posebni so ljudje, ki dajejo usposabljanju, da je to kar je . Nekaj nepozabnega.
Je slovo, a ni še konec – Veržej, se vidimo spet drugo leto.
Gregor Lončar
