V nedeljo smo slovesno praznovali tudi pri nas – velikana svetosti, velikana vere, velikana narodov, velikana uboge in zapuščene mladine, velikana Cerkve in velikana vseh Salezijanske družine: Sv. Janeza Boska.
Slovesno svteo mašo je vodil salezijanec prof. dr. Bogadan Kolar, ki nas je med drugim takole navduševal za “našega” zavetnika:
Slovesno svteo mašo je vodil salezijanec prof. dr. Bogadan Kolar, ki nas je med drugim takole navduševal za “našega” zavetnika:
“V luči teh omenjenih dejstev, ko govorimo o sv. Janezu Bosku, kaj nam ima njegovo življenje in delo sporočiti danes? V Cerkvi je prostor za vse in vsak ima v Cerkvi svoje posebno in izvirno mesto. Vsak je poklican, da na svoj oseben in izviren način nadaljuje Jezusovo delo odreševanja. Biti Jezusov učenec, kar se je sv. Janez Bosko trudil biti, pomeni najprej imeti odprto srce za Božje navdihe in pobude. Pomeni v moči svetega krsta iskati stik z Bogom Očetom in pri njem iskati odgovore na vprašanja, ki nam jih prinaša življenje. To pomeni tudi z Bogom izbirati svojo življenjsko pot, odkrivati svoje sposobnosti in talente, ki smo jih prejeli od Boga, in nato z njim in ob njem iskati poti, da jih uresničimo. Le tako bo lahko vsak dal svoj izviren in nenadomestljiv prispevek pri gradnji družbe, ki bo bolj človeška in s tem tudi bolj božja, to je po podobi Boga in naklonjena vsakemu človeškemu bitju. Prav v svetnikih kristjani vidimo, kako je mogoče, včasih tudi v najbolj nemogočih razmerah, z Božjo pomočjo narediti velike reči. Čas, v katerem je živel in delal sv. Janez Bosko je bil zelo težak, prepleten z nasprotji, negotovostmi, velikimi socialnimi problemi, poln napetosti med političnimi oblastmi in Cerkvijo… Pa vendar ga je sv. Janez Bosko zmogel močno spremeniti, mu dati bolj človeško podobo in hkrati utrditi vero v vseh, s katerimi se je srečeval. Tako kot v mnogih delih sveta so tudi na Slovenskem prav to spoznali kot izvirno značilnost njegovega duhovniškega in krščanskega dela.”
Bilo je prijetno tudi po maši, ko smo si v druženju in klepetuob dobrotah pridnih rok izmenjali tudi kakšno besedo več kot ponavadi po mašah. Razveselili so nas otroci s prepevanjem, mladi animatorji s sodelovanjem pri maši, otroci iz Opatijskega vrtca Danijelov levček in s prvo predstavo tudi otroci iz cirkuškega krožka SMC-ja. Mladi skupaj z mentorji iz Pum-a pa so poskrbeli, da so vse naše srečke na njihovem srečelovu bile dobitne.
Več naj spregovorijo slike 🙂
