Zadnji vikend v mesecu septembru smo so se skupaj z animatorji iz okolice Celja, Ljubljane in drugod, odpravili na izlet v Italijo. Naša vodiča sta bila salezijanca Janez Suhoveršnik in Boštjan Jamnik z Rakovnika. Pot je bila dolga, vendar, ko smo prispeli, je bilo vse poplačano. Najprej smo se ustavili pred baziliko Colle don Bosko in odšli do hišice, kjer smo odložili našo prtljago. Nato smo odšli na ogled oratorija v kraj Valdocco, kjer je don Bosko pričel svoje poslanstvo. Vmes smo imeli malo prostega časa za pogovore. Po sveti maši smo odšli na kratek večerni sprehod po mesto Torinu. Po naporni vožnji in ogledih smo se odpravili k počitku.
Naslednji jutro smo se po zajtrku odpravili na ogled don Boskove rojstne hiše, kjer so živeli precej skromno življenje. Hišico so sestavljali naslednji prostori: lopa, senik, nadstrešek, hlev, kuhinja in v zgornjem nadstropju dve spalnici: v eni so spali in sanjali otroci, v drugi je bila mama Marjeta. Zunaj okoli hiše so se nahajali travniki, njive in steze, ki jih je Janez prehodil kot mali otrok. Na travniku ob hiši smo videli kapelico, ki spominja na kraj sanj, ki so don Bosku navdihnile njegovo duhovniško poslanstvo. Po ogledu njegove hiše smo se odpravili na ogled bazilike Colle don Bosko. Svetišče je zgrajeni iz dveh cerkva ki se dvigata druga nad drugo. V spodnji cerkvi smo videli sliko, na kateri je upodobljen Don Bosko z mamo Marjeto in svojimi prijatelji duhovniki in mladimi iz Oratorija. Po kosilu smo se odpravili na ogled cerkve, imenovane Superga. Ogledali smo si tudi spominsko sliko in spomenik namenjen nogometni ekipi Torino, ki se je ponesrečila z letalom. Od tam smo se odpravili v kraj Chieri, nato pa še na ogled rojstno hišo Dominika Savia. Zelo mlad se je odpravil v Torino, kjer je hodil v šolo, ki jo je vodil Don Bosko. Pod njegovim vodstvom je pridobival tudi tovariše za krščansko življenje. Ko je bil star 15 let, je hudo zbolel in tudi umrl. Bil je zavetnik mladine na sploh, kot tudi šolarjev in ministrantov.
V nedeljo smo se zgodaj zbudili in pospravili našo prtljago in se odpravili na ogled cerkve Marije Tolažnice. Mladi so sem iz oratorija prihajali moliti za don Boska, ko je julija 1846 hudo zbolel. Od tam smo se odpravili na ogled katedrale sv. Janeza Krstnika, ki je edini primerek renesančne cerkve. Ogledali smo si turinski prt, v katerega naj bi zavili Jezusa, ko so ga sneli iz križa. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti domu, in se pozno popoldne odpravili še na ogled nogometnega stadiona ekipe Juventus, ki smo ga videli le od zunaj. Prispeli smo ob enajstih zvečer v Ljubljano, kjer se je naše romanje po Don Boskovih krajih končalo, ostali nam bodo lepi spomini in obilo novih spoznanj in poznanstev.
Tjaša
